Namen rdečih seznamov je prikazati stanje favne in flore glede na stopnjo njene ogroženosti ter s tem seznaniti javnost. So pomembna osnova za vrednotenje in določanje stopnje ogroženosti ekosistemov. So osnova za pripravo predlogov za zavarovanje ogroženih vrst in predlogov za vključevanje ogroženih vrst v mednarodne konvencije. Prvi osnutek rdečih seznamov je pripravil angleški naravoslovec sir Peter Scott leta 1960. Sledile so mu številne države po vsem svetu. Tudi v Sloveniji imamo rdeči seznam, ki pa seveda ni dokončen, pač pa se z leti spreminja in dopolnjuje glede na nova spoznanja in spremembe ogroženosti.

1. spix makav
2. javanski nosorog
3. pliskavka
4. novokaledonska sova-podhujka
5. pritlikave ribe iz vražje luknje
6. paličnjak z otoka Lorde Howe
7. amurski leopard
8. bornijski orangutan
9. obrečna gorila
10. sumatrski slon

Preteklo stoletje ni bilo prijazno do narave, posebno v zadnjih štiridesetih letih je naš planet izgubil več kot polovico svojega živalskega sveta. Mnogi tako sklepajo, da so ljudje katalizirali šesto masovno izumrtje, saj vrste še naprej izginjajo 100 do 1.000-krat hitreje kot v prejšnjih stoletjih. Stopnja ogroženosti temelji na številnih dejavnikih, na stopnji upadanja, razdrobljenosti populacije in grožnjah, s katerimi se vrste soočajo.